Murska ravan je najbolj ravna pokrajina v Sloveniji, saj ima kar 95 % površja nagib manjši od 2 %. Svet ob Muri se razširi v polje, široko približno 5 km in dolgo 18 km. Mladopleistocenska ilovnata terasa ob njegovem zahodnem robu, vzdolž Slovenskih goric, je široka 1 km in debela povprečno od 8 do 10 m. Pri Križevcih se zniža ter potone pod holocensko peščeno-ilovnato nasutino ob spodnji Ščavnici. Med spodnjim tokom Ščavnice in Muro je odložen holocenski vršaj Mure iz proda in peska, ki je širok od 3 do 4 km. Spušča se s 187 m na 175 m in ga sekajo številni rokavi stare Mure, npr. Murica, Sirotka in Kozarica.
Struktura tal je na tem območju zelo raznolika. Spodnje Mursko polje pokrivajo peščeni, prodnati in ilovnati rečni nanosi ledene dobe. Glina in melj sestavljata slabo tretjino, silikatni prod petino, lapor petino in pesek dobro desetino površja panonskega sveta. Za Mursko polje so značilne terase ter lahka peščena in prodna prst. Negativna je pri tleh močna propustnost, ki še pospešuje sušnost, ki jo povzroča podnebje. Takšna prst je topla, lahka in sorazmerno rodovitna.
Na območju med Radenci in Vučjo vasjo je desnobrežna ravnica reke Mure zasuta s kvartarnimi-pleistocenskimi in holocenskimi peščeno prodnatimi zasipi. Kvartarni zasipi se členijo v nizko, višjo in visoko teraso. V peščeno prodnatih zasipih nastopa medzrnski vodonosnik dobre vodoprevodnosti in izdatnosti. V dolini Ščavnice so tla slabo zračna, hladna in čezmerno vlažna. (Belec, 1968) Prevladuje močno vlažna in kisla ilovnata prst. Ilovica se izkorišča predvsem v opekarnah za pridobivanje opeke (Tondach - Križevske opekarne: Boreci, Lukavci), na prodni naplavini pa so začeli izkopavati gramoz (iz tistih časov so ostale gramoznice, ki pa danes niso več aktivne).
Od nekdaj se med našimi polji vijejo ostanki mogočne Mure - gre za stare opuščene struge, ki pričajo o najmlajših prestavitvah vodnih tokov. Za to področje so bila v preteklosti značilna prestopanja bregov naše glavne reke, zato so bile obdelovalne površine zelo vlažne ali celo zamočvirjene. Zaradi tega so se izvajale regulacije in zajezitve, kar je pripomoglo k večjemu obsegu rodovitne zemlje, na žalost pa so s tem izginili naravni biotopi.