Flora in favna

gajevci2

Flora

Gozdovi pokrivajo malce več kot 20% površine. Med naše najznačilnejše gozdne združbe spadajo ostanki nekdanjih poplavnih hrastovo-gabrovih gozdov, ki pa so zaradi obsežnih hidromelioracij izgubili svoj prvotni videz. Najbolj ohranjena področja teh gozdov se nahajajo med Boreci in Dobravo in so kot združba ilirsko hrastovo-gabrovih gozdov (Erythronion-Carpinion) opredeljena po habitatni direktivi v mrežo zaščitenih območij Natura 2000. Najznačilnejše drevesne vrste naših gozdov so hrast dob (Quercus robur), beli gaber (Carpinus betulus), rdeči bor (Pinus sylvestris), čremsa (Prunus padus), navadna breza(Betula pendula) in bukev (Fagus sylvatica), od grmovnih vrst pa najbolj uspevata leska (Corylus avellana) in navadna krhlika (Frangula alnus).

V mejicah (“jošju”) sta najpogostejši vrsti črna jelša (Alnus glutinosa) in črni trn (Prunus spinosa L.). Ne moremo pa mimo – na žalost čedalje redkejših – posameznih veličastnih lipovcev (Tilia cordata), ki krasijo vaška jedra in dajejo poleti na polju prijetno senco, nekoč pa so predstavljali pomembne orientacijske točke na ravnini. Ob potokih najdemo habitatne tipe, kot so obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja.

crna jelsa1

Črna jelša (Alnus glutinosa) vir: Drevesne vrste na slovenskem

carpinus orientalis

Beli gaber (Carpinus betulus) vir: Drevesne vrste na slovenskem

hrast2

Hrast dob (Quercus robur) vir: Drevesne vrste na slovenskem

bukev

Bukev (Fugus sylvatica) vir: Drevesne vrste na slovenskem

bor

Rdeči bor (Pinus sylvestris) vir: Drevesne vrste na slovenskem


Favna

Od divjih živali najdemo pri nas srnjad (Capreolus capreolus) in poljskega zajca (Lepus europaeus), čigar številčnost je zaradi nesmotrnih posegov v naravo precej padla. Stalno so prisotni lisica (Vulpes vulpes), jazbec (Meles meles), veverica (Sciurus vulgaris), kuna zlatica (Martes martes L.) in belica (Martes foina Erxleben) (številčnost slednjih dveh se je v zadnjem času povečala), dihur (Mustera putorius) in mala podlasica (Mustera nivalis) (številčnost teh dveh pa je nižja kot pred leti). V zadnjih letih pa se občasno lahko srečamo tudi z divjimi prašiči (Sus serofa), jelenjadjo (Cervus elaphus) in zelo redko vidro (Lutra lutra L.).

S pticami je naše področje precej bogatejše, saj na tem območju gnezdi več kot 80 vrst, kar je v slovenskem merilu veliko. Opazujemo lahko fazane (Phasianus colchinus), redke jerebice (Perdix perdix L.), slišati pa je tudi prepelico (Coturnix coturnix L.). V naši občini je kar devet gnezd belih štorkelj (Ciconia ciconia), od katerih je osem v zadnjih letih stalno zasedenih, in eno gnezdo črne štorklje (Ciconia nigra), ki pa gnezdi občasno. Na žalost zelo upada število kmečkih lastovk (Hirundo rustica), zato pa so v porastu mestne lastovke (Delichon urbica). Največ ptic je v gozdovih, kjer lahko slišimo in vidimo od rumenoglavega kraljička (Regulus regulus), cikovta (Turdus philomelos) do prej omenjene skrivnostne črne štorklje. Zelo pestro pa je tudi na Gajševskem jezeru, kjer ob selitvi in preletu ptic vidimo zanimive goste, kot so ribji orel (Pandion haliaetus L.), belorepec (Haliaetus Albicilla L.), mali galeb (Larus minutus) in celo skandinavske vrste, kot je npr. rdečeglavi slapnik (Gavia). Zanimive gnezdilke jezera so rakar (Acrocphalus arundinaceus), reglja (Anas Querquedula L.), plašica (Remiz pendulinus) in občasno navadna čigra (Sterna hirundo), v zadnjih letih pa tudi labod (Cygnus olor). (Šalamun) Od žuželk moramo omeniti dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) in črtastega medvedka (Callimorpha quadripunctaria), ki sta značilna za ilirski hrastovo-gabrov gozd Logarovci-Dobrava.

siva

Siva čaplja (Ardea cinerea) vir: Slikovna enciklopedija živali

zajec

Poljski zajec (Lepus europaeus) vir: http://www.galerija.foto-narava.com

lisica1

Lisica (Vulpes vulpes) vir: http://www.galerija.foto-narava.com

cigra

 

Navadna čigra (Sterna hirundo) vir: http://www.lovstvo.net 

cico

 

BBela štorklja (Ciconia ciconia) ima največ zasedenih gnezd ravno na Murski ravni (77 od 227 v celotni Sloveniji), medtem ko je gnezditveni uspeh tukaj najnižji (2,5 je povprečno število poletelih mladičev) – za to sta kriva pomanjkanje ustrezne hrane in primernih prehranjevališč.ela štorklja. vir: Slikovna enciklopedija živali