Križevci

 

Na severovzhodu Slovenije, v Prlekiji, se na spodnjem Murskem polju razprostira občina Križevci. Njena pokrajina je slikovita, saj je na eni strani obdana z griči, na drugi strani pa s prostranimi polji. Glede na to, kje leži bi lahko rekli, da ima ugodno lego tako z geografskega kot tudi z ekonomskega vidika, saj se v njenem jedru križajo ceste proti vsem večjim pomurskim mestom: Gornji Radgoni, Radencem, Ljutomeru, Murski Soboti in Lendavi. Na severovzhodu meji na občino Veržej, na zahodu na občino Sv. Jurij, na severu se dotika občine Murska Sobota (bakovski kot), na severozahodu preide v občino Radenci, na jugu pa v občino Ljutomer.

Celotno ozemlje občine meri 46,3 km2. Vanjo spada 16 naselij:

  • Berkovci
  • Berkovski Prelogi
  • Boreci
  • Bučečovci
  • Dobrava
  • Gajševci
  • Grabi pri Ljutomeru
  • Iljaševci
  • Ključarovci pri Ljutomeru
  • Kokoriči
  • Križevci pri Ljutomeru
  • Logarovci
  • Lukavci
  • Stara Nova vas
  • Vučja vas
  • Zasadi

Berkovci

berkovci2

 

V tej mali usnjeni torbi so nosili vino in suho hrano na božjo pot, šolarji pa kruh v šolo […] Pri Kapunovih […] hranijo grbovni prapor, ki je zelo podoben staremu iz leta 1889.
(Koroša, 2003)

Gručasto naselje stoji na nizki terasi v dolini reke Ščavnice, ob cesti Ljutomer-Sveti Jurij. Ime naj bi nastalo iz rodbinskega imena Berko, Borko, ki je madžarskega izvora. Po drugih virih pa naj bi vas dobila ime po svojih prebivalcih, ki so bili veliki, plečani možje z dolgimi brki in so jih zato sosednji prebivalci zaničljivo imenovali “brkovci”.

št. prebivalcev: 136
nadmorska višina: 190 m
pošta: 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici

Vaški odbor:
SUHAČ Boris (Berkovci 32b)
ŠPINDLER Robert (Berkovci 35)
FLAJSINGER Štefan (Berkovci 1)

berkovci3


 

Berkovski Prelogi

berkovski

 

Razloženo naselje ob potoku Lipnici, sprva zaselek Berkovcev, leži na stiku njivskega in gozdnatega sveta v dolini reke Ščavnice. od Leta 1944 do osamosvojitve je bila tu partizanska kurirska šola.

št. prebivalcev: 35
nadmorska višina: 195 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
MAUČEC Nada (Kokoriči 12a)
VAJS Branko (Kokoriči 10)
MARINIČ Slavko(Berkovski Prelogi 7a)


 

Boreci

boreci2

 

Fantje v vasi so spraševali okoličane, če morda vedo, “kako boreška müha piči”. Pokazali so jim, kako. Močno so jih ušpičili, kar je seveda bolelo. “Boreške műhe hudo pikajo”.
(Koroša, 2003)

Obcestno naselje leži na Murskem polju. V severnem delu se stika s Križevci pri Ljutomeru. Vaško zemljišče na ilovnati terasi južno od kraja meji na gozd ob izteku Ščavniške doline na Mursko polje. Naselje ima že dokaj nekmečki videz.

št. prebivalcev: 288
nadmorska višina: 185 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
ZORKO Pavel (Boreci 6) predsednik
ANTOLIN Milan (Boreci 36)
JUREŠ Mirko (Boreci 1)

boreci3


 

Bučečovci

bucecovci

 

Gručasto na prehodu Murskega polja v Radensko leži na ilovnati terasi, ob odcepu od ceste Ljutomer-Gornja Radgona v dolino reke Ščavnice. Njive so na terasi, travniki pa pod ježo na vlažnem svetu ob reki Muri.

št. prebivalcev: 271
nadmorska višina: 91 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
ŠIJANEC Marjan (Bučečovci 38) preds.
ŠIJANEC Danijel (Bučečovci 17)
CMAGER Silvester(Bučečovci 8)

bucecovci2


 

Dobrava

dobrava

 

Vaščani pravijo, da so vedno v bližnjem gozdu našli veliko užitnih gob.
(Koroša, 2003)

Raztreseno obcestno naselje leži na ilovnati terasi Murskega polja, ob odcepu od ceste Ljutomer-Gornja Radgona, na stiku njiv z gozdom Mlačinami. Kot samostojna vas se Dobrava omenja šele leta 1948, prej pa je bila del Stare Nove vasi.

št. prebivalcev: 56
nadmorska višina: 198 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
Nedeljko Mitja (Dobrava 7) predsednik, Nedeljko Marko (Dobrava 7), Jaušovec Jani (Dobrava 7b)

dobrava2


 

Gajševci

gajsevci3

 

Gručasto naselje v Ščavniški dolini leži na terasi ob krajevni cesti med Radoslavci in Logarovci. Ob njem teče reka Ščavnica, ki je tu umetno zajezena, za jezom pa je umetno Gajševsko jezero. Med leti 1453 in 1469 je bil v gozdu zahodno od vaškega jedra obrambni stolp ali gradič Goličan. Njegovi okopi so vidni še dandanes.

št. prebivalcev: 48
nadmorska višina: 205 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
ŠKROBAR Stanislav (Gajševci 8) preds.
ZMAZEK Jože (Gajševci 14)
SENČAR Franc (Gajševci 11)

gajsevci2


 

Grabe pri Ljutomeru

grabe

 

Razpotegnjeno obcestno naselje v širokem ustju Ščavniške doline leži vzhodno od umetno narejenega Gajševskega jezera, severno od izliva potoka Turje v reko Ščavnico. Obstajajo zapisi iz katerih je razvidno, da so bile Grabe leta 1658 župnija, ki jo je od zelo zadolženega grofa Gašperja Draškoviča prevzel Tomaž Ignacij Maurer, cesarjev svetovalec in tajni dvorni kancler, saj je želel pomnožiti tamkajšnje graščinske dohodke.

št. prebivalcev: 113
nadmorska višina: 181 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
SLAVIČ Jožef (Grabe 1), preds. KOSI Alojz (Grabe 20), OSTRC Janko (Grabe 10a)

grabe2


 

Iljaševci

iljasevci

 

To je majhna hišica, podobna tistim, ki napovedujejo vreme. V njej sta gospod in gospa, ki sedita za mizo in predeta čas. Predenje časa je precej zapleteno in le malokdo pozna pravila igre […] Včasih kdo izmed vaščanov reče, da se mu nikamor ne mudi, saj imajo v Iljaševcih vedno dovolj časa.
(Koroša, 2003)

Obcestno naselje na murskem polju leži ob cesti in železnici Ljutomer-Gornja Radgona. Zaselka Gradec in Rožič sta jugovzhodno od železniške proge. Vaško zemljišče je na terasi in pod njeno ježo, kjer je izliv potoka Plitvice. Ime je nedvomno nastalo po osebnem imenu Ilija ali Ilijaš. Del vasi se imenuje Finedika k njej pa še spadata zaselka Gradec in Rožeč. Nekoč se je del vasi imenoval tudi Kralovci, središču vasi pa še danes pravijo Ves.

št. prebivalcev: 217
nadmorska višina: 188 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
DAJČAR Miran (Iljaševci 59) predsednik
VAJS Alojz (Iljaševci 23)
FARKAŠ Peter (Iljaševci 8)

iljasevci2

ACBR

Ključarovci pri Ljutomeru

kljucarovci3

 

Obcestno naselje na južnem robu Murskega polja leži na nizki terasi, jugozahodno od železniške proge in ceste Ljutomer-Gornja Radgona. T.i. slovensko opekarno (v nasprotju z nemško v Borecih) je leta 1909 ustanovil trgovec Pentek z muropoljskimi kmeti delničarji, opuščena pa je bila leta 1937.

št. prebivalcev: 377
nadmorska višina: 185 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
KŠELA Drago (Ključarovci 13a) predsednik
VRBNJAK Ivan (Ključarovci 15)
KAPUN Andrej (Ključarovci 49)

kljucarovci2


 

Kokoriči

kokorici

 

Obcestno naselje v širokem ustju Ščavniške doline leži ob potoku Lipnici, večinoma ob cesti Ljutomer-Sveti Jurij in njenem odcepu, ki na severu vodi do zaselka Kokorički Prelogi. Tam kmetijsko zemljišče meji na gozdnato teraso med Ščavniško dolino in Murskim poljem. Ime je verjetno nastalo po sterešini Kokolu, kjer se je L spremenil v R in je Kokoliči nastalo Kokoriči.

št. prebivalcev: 134
nadmorska višina: 190 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
MAUČEC Nada (Kokoriči 12a)
VAJS Branko (Kokoriči 10)
MARINIČ Slavko (Berkovski Prelogi 7a)

kokorici2


 

Križevci pri Ljutomeru

krizevci2

 

Križevci ležijo na Murskem polju, ob cesti in železnici Ljutomer-Gornja Radgona. Sestavljajo ga Veliki Križevci in Mali Križevci ter zaselek Gajič ob pokopališču. Okrog kraja so sledovi nekdanje murske struge. Srednja župnijska cerkev sv. Križa je iz leta 1891, prvotna romarska cerkev pa je stala že leta 1265. Naselje je dobilo ime po cerkvi Sv. Križa. Naselje s središčem okoli cerkve je bilo poseljeno že prazgodovinski dobi, kot Chreuz se omenja v letih 1265 do 1267, ko je že stala romarska cerkev, ki so jo postavili benediktinci iz Št. Pavla v Labotski dolini.

št. prebivalcev: 491
nadmorska višina: 188 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
SREŠ Franc (Križevci 61) predsednik
SKUHALA Franc (Križevci 15a)
PUCONJA Miran (Križevci 13b)

krizevci


 

Logarovci

logarovci

 

Logarovci so razloženo naselje, ki leži večinoma ob cesti Ljutomer-Sveti Jurij. Ilovnato teraso severno od njega porašča gozd Mlačine. V davnini so tu nekoč rasli mogočni hrastovi logi, katerih ostanki so se ohranili vse do 19. stoletja. Da je kraj nastal na izkrčenem hrastovem logu, nam priča njegovo ime; Logarovci pa lahko izpeljemo tudi iz besede logar.

št. prebivalcev: 287
nadmorska višina: 189 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
POTOČNIK Elizabeta (Logarovci 29b)
MAVRIČ Dušan (Logarovci 38a)
KOSI SIMON (Logarovci 50)

logarovci2


 

Lukavci

lukavci2

 

Naselje ob cesti Ljutomer-Sveti Jurij, ob potoku Globetki, ki tu preide iz Ščavniške doline na Mursko polje. Ilovato teraso zahodno od vasi prerašča gozd. Zahodno od vasi je opekarna v prenovljenem gradiču iz 18. stoletja pa dom upokojencev. V otokarskem deželnoknežjem urbarju iz leta 1265-1267 je omenjena Villa Lukauz

št. prebivalcev: 603
nadmorska višina: 179 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
MORAVEC Anton (Lukavci 68)
LIPIČ Teodor (Lukavci)
COPOT Simon (Lukavci)

lukavci


 

Stara Nova vas

stara

 

Posebnost Stara Nove vasi je, da ima dva grba. To je ostalo še iz preteklosti, ko je bila razdeljena na Staro in Novo vas. Stara vas ima recaka, Nova vas pa brijavo – žganje s poprom.
(Krajevni leksikon Slovenije, 1995)

Stara Nova vas leži na Murskem polju ob cesti Ljutomer-Gornja Radgona, ob odcepu ceste proti Veržeju. Del vaškega zemljišča je na ilovnati terasi onstran železnice Ljutomer-Gornja Radgona. Prvotno je ta vas morala imeti neko drugo ime. Ime Stara vas spominja na rimske čase, ko so na tem območju potekale vojaške in trgovske poti, ob katerih so nastajale trgovsko-obrtne naseldbine ali vojaška taborišča.

št. prebivalcev: 348
nadmorska višina: 190 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
ŠRAJNER Janez (Stara Nova vas 16) pred.
ŠALAMUN Sebastijan (Stara Nova vas 32)
RAJH Boris (Stara Nova vas 9)

stara2


 

Vučja vas

vucja

 

Gručasto naselje na prehodu Murskega polja v Radensko polje leži ob cesti Ljutomer-Gornja Radgona, na stiku terase in poplavnih logov ob reki Muri. K njemu spadata zaselka Leskovec onkraj železnice in Hrastika ob Muri. Čez Muro vozi brod. Prvotno naj bi se imenovala Volčinja vas (baje po županu Volčini, čigar ime izhaja iz besede volk).

št. prebivalcev: 235
nadmorska višina: 192 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
ŽNIDARIČ Franc (Vučja vas 57), preds. KOSI Vladimir (Vučja vas 53), PALDAUF Vladimir (Vučja vas 12a)

vucja2


 

Zasadi

zasadi

 

Razpotegnjeno obcestno naselje nad Murskim poljem leži jugozahodno od Vučje vasi, na terasastem slemenu na skrajnih vzhodnih obronkih Kapelskih goric. Zemljiška poseste je zelo razdrobljena. Glede na nemški in slovenski toponim so Zasadi mlajšega nastanka, kar je najbrž povezano z menjavo toka reke Mure, ko so se morali prebivalci poplavljenih delov preseliti – umakniti iz ravnine na bližnji hrib. Zasadi se razprostirajo nam Murskim poljem.

št. prebivalcev: 51
nadmorska višina: 260 m
pošta: 9242 Križevci pri Ljutomeru

Vaški odbor:
POTRČ Denis (Zasadi 11) predsednik
HORVAT Brigita (Zasadi 12)
KOVAČEC Bojan (Zasadi )

zasadi2


 

Občinski praznik

Občinski praznik občine Križevci je 8. september, dan male maše in dan spomina na prve konjske dirke, ki so bile 12. septembra po cesti med Križevci in Ljutomerom leta 1874. Tega dne so kmetje priredili tako imenovani preizkušnjo konj. Kasneje je postal to dan kmečkega praznika. Preizkušnje konj so bile vsako leto obsežnejše in privlačnejše, zato so počasi prešle v konjske dirke.


logo5

Grb, zastava

Grbovni ščit je razdeljen na dve polji. Zgornjo predstavlja s svojo sončno rumeno barvo bogastvo pšeničnih polj. V tem zlatem polju je črni konj kasač, ki vrlega Prleka spremlja pri delu, razvedrilu, snovanju družine in drugih opravil. Drugo spodnje polje je zelene barve in simbolizira tukajšnjo pokrajino, posejano z travniki, njivami in gozdovi. Iz dna zelenega polja rasejo v zlatu trije žitni klasi. Zrna v klasih povedo, da sestavlja občino 16 vasi. Srednji list je klični list in simbolizira željo, da bi se tem vasem pridružil še kdo. Na delilni črti je zelen in zlati ločni križ s prisekanima vertikalnima krakoma. Ta upodobitev simbolizira križ in križišče. Križ predstavlja domačo župnijo sv Križa, črte pa ceste, ki povezujejo občino s sosednjimi občinami ter omogočajo sodelovanje z njimi na raznih področjih.

grb2

grb3

Grb je upodobljen na deljenem ščitu poznogotskega stila in je sanitske oblike. Delilno črto oklepaa ločni križ, v katerem ima vsak od štirih krakov debelino1/50 ščitove širine. Zgornja dva zelena kraka sta v zgornjem zlatem polju, spodnja dva zlata kraka pa v spodnjem, zelenem polju. Oba vertikalna kraka sta prisekana, da je njun razpon 1/5 ščitove višine. V zlatem polju zgoraj je črn konj v kasu. Spodaj iz kota ščitovega dna rasejo pahljačasto v zeleno polje trije zlati žitni listi, izmenično z dvema zlatima žitnima klasoma. Vršiča desnega in levega lista sta zapognjena nazven. Zastava je zelena z atributom črnega konja na srednjem rumenem polju. Zastava je pravokotne oblike, razmerje višine proti dolžini je 1:2,5, tako da je zastavina ruta vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini pa neenaka barvna polja: prvo in tretje (zadnje) polje je zeleno, srednje (drugo) polje je kvadratno in rumeno z atrubutom iz občinskega grba, črnim konjem v kasu na svoji sredi. Dolžina atributa mora presegati 8/10 dolžine svojega polja in ne sme presegati 9/10 imenovane dolžine.


Statistični podatki

površina: 46,2km²

število prebivalcev: 3.663

število gospodinjstev: 1.091

število družin: 982

stanovanjske površine: 28,75 m²/osebo ACBR

Cestna in komunalna infrastruktura

dolžina vseh cest: 68.816 m

dolžina lokalnih cest 19.021 m

dolžina javnih poti: 48.795 m

dolžina kanalizacije: 10 km

dolžina vodovodov: 80 km

Železniška infrastruktura

železniška proga LjutomerGornja Radgona

manipulativno mesto KriževciBoreci

možnost manipulativnega mesta v Bučečovcih, ob obrtno-poslovni coni

Skip to content